Zgodovina psihologije

prof. dr. Janek Musek

II. letnik psihologije

Zgodovina psihologije

Predavanje sklop 7:

Smeri in šole druge generacije

Zgodovina psihologije

• Uvod v zgodovino psihologije

• Predznanstvena in filozofska psihologija

• Izvori znanstvene psihologije

• Nastanek in prve smeri psihologije

• Smeri in šole druge generacije

• Sodobni trendi in usmeritve

• Psihologija v Sloveniji

Smeri in šole druge generacije

• Reakcije in novi pogledi

• Gestaltizem

• Psihoanaliza

• Behaviorizem

Behaviorizem

• Podlage in aspekti behaviorizma

• Klasični (S-R) behaviorizem

• Neobehaviorizem (S-O-R)

• Purpozivizem

• Radikalni behaviorizem

• Vedenjsko-socialno-kognitivna paradigma

Podlage in aspekti behaviorizma

• Filozofske podlage

– Pozitivizem in neopozitivizem

– Pragmatizem

– Fizikalizem

– Operacionalizem

• Aspekti

– mentalizem

– ontološki (metafizični) behaviorizem

• javno opazljivo je edino realno

– metodološki behaviorizem

• javno opazovanje kot metoda; z njo lahko preverjamo tudi latentne konstrukte

– logični behaviorizem

• iz mentalističnih konceptov mora logično slediti observabilno obnašanje

– filozofski behaviorizem

• mentalistični koncepti niso drugega kot dispozicije za observabilno obnašanje

• Delo Pavlova in Thorndika (konekcionistična teorija)

– pogojevanje

– poskusi in napake, zakon učinka

Klasični behaviorizem

• John B. Watson (1978-1958)

• Kritika mentalizma

– zavest ne more biti predmet znanstvenega proučevanja

– zavračanje introspekcije

– zahteva po objektivnem pristopu

• Pojem črne škatle

• Obnašanje kot predmet psihologije

– odnos med dražljaji in odzivi

• Ekstraspekcija kot metoda

– kot v naravoslovju

Razne druge kritike introspekcije

• By focusing upon itself, by its rendering the introspective state static, introspection falsifies its own subject matter. As explicitly stated by Kant and Comte, one cannot introspect the act of introspection.

• There is little agreement among introspectionists.

• Where agreement does occur, it can be attributed to the fact that introspectionists must be meticulously trained, and thereby have a bias built into their observations.

• A body of knowledge based on introspection cannot be inductive. No discovery is possible from those who are trained specifically on what to observe.

• Due to the extent of the pathology of mind, self-report is hardly to be trusted.

• Introspective knowledge cannot have the generality we expect of science. It must be restricted to the class of sophisticated, trained adult subjects.

• Much of behavior occurs without conscious correlates.

• Mind and consciousness are not coextensive.

• Introspection and consciousness cannot give an adequate explanation of memory.

• The arousal of a conscious image is not itself introspectible.

• The brain records unconsciously. Its response is a function of organic states which themselves are not introspectible.

• Emphasis on introspection minimizes attention given to physiological processes without which there would be no mental states.

Obetavnost zgodnjega behaviorizma

• Minimalni obseg temeljnih pojmov (parsimoničnost)

– dražljaj, odziv

• Vzročni odnos v sami enoti proučevanja

– S Þ R

Zgodnji behavioristični arzenal

• Opiranje na Pavlova in Thorndika

• Pogojevanje in učenje

– Enostavna oblika učenja

• Pojavijo se nove oblike obnašanje

• Absolutni environmentalizem - vse je naučeno

• "Dajte mi ducat zdravih otrok…in zagotavljam, da bom vsakega izbral po slučaju in ga izuril, da bo postal strokovnjak katrekoli stroke, ki jo lahko zanj določim - zdravnik, pravnik, umetnik, trgovec, ja, tudi berač in tat, ne glede na njegove talente, tendence, sposobnosti ter poklic in raso prednikov.". (Herganhahn, 1988)

Watsonovi zakoni

• zakon frekvence

– pomen ponavljanja

• "The more frequent a stimulus and response to occur in association with each other, the stronger that habit will become."

• zakon novosti (recentnosti)

• "The response that has most recently occurred after a particular stimulus is the response most likely to be associated with that stimulus."

Watsonove teorije

• Učenje emocij

– Mali Albert

• Teorija mišljenja

– Mišljenje kot implicitni (subvokalni) govor

Klasično (pavlovovsko) pogojevanje

• Potek poskusa

– BD sproži BO

– PD spremlja BD

– Dokler sam PD ne sproži PO

• Odziv je pogojen

• Ojačevanje

– BD nastopa kot ojačevalec PD

• Vrste ojačevanja

– Apetitivno (pozitivno)

– Averzivno (negativno)

Ugašanje, generalizacija, diskriminacija

• Dodatni fenomeni

– Ugašanje

– Spontano oživljanje

– Generalizacija

– Diskriminacija

• Odnos med PD in ojačenjem

– Običajno pogojevanje (takoj po)

– Odloženo pogojevanje

– Simultano pogojevanje

– Vzvratno pogojevanje

– Pogojevanje višjega reda

Neobehaviorizem, neoneobehaviorizem

• Neobehaviorizem, mediacijski behaviorizem

– S-O-R (Hull)

– organizem posreduje med S in R

– neobehaviorizem: vmesne spremenljivke

• brez teoretskega viška

– “zreli neobehaviorizem”: hipotetični konstrukti

• teoretski višek, več konceptualne svobode

– purpozivizem

• Asociativizem (Guthrie)

• Radikalni behaviorizem (Skinner)

• Socialni in kognitivni behaviorizem (Rotter, Bandura, Mischel)

Hull: hipotetično deduktivni model

• Clark Hull (1884-1952)

• Temeljni pojmi

– dražljaj, odziv

– pomembna vloga vmesnih spremenljivk

• gon (D), navada l(H), spodbuda (K)

• primarni in sekundarni (naučeni goni)

– odziv je zlasti funkcija D in H

• Razvoj modela

• Aksiomatski sistem teorije učenja

Hull: hipotetično deduktivni model

Vrste spremenljivk v Hullovem modelu

Tolman: purpozivizem

• Edwin C. Tolman (1886-1959)

– kognitivni, molarni, purpozivistični behaviorizem

• pomen kognitivnih vidikov

– ciljne predstave

– kognicija posreduje med dražljajem in odzivom

• molarni pogled na obnašanje

– obnašanje je ciljno usmerjeno

• latentno učenje

• vloga genetskih in interdindividualnih razlik pri učenju

Kognitivna podpora učenja

Guthrie: asociativizem

• Edwin Guthrie (sodobnik Thorndika in Watsona)

• Zavrnil tako klasično kot instrumentalno pogojevanje

• Stično pogojevanje

– ključni pomen asociacij po stiku

– dražljaji, ki spremljajo delovanje, bodo v bodoče sprožili to delovanje

– najbolj splošna in temeljna oblika učenja

Eksperiment Guthrieja in Hortona

Radikalni behaviorizem

• B. F. Skinner (1904-1990)

• vedenjska analiza

• ponovna zavrnitev vmesnih mehanizmov

– obnašanje naj se v celoti pojasnjuje z dražljaji

• Faktualizem, induktivizem, determinizem

Operantno pogojevanje in učenje

• Obnašanje je adaptivno in je funkcija

– genetske opreme, materialnega okolja, sociokulturnega okolja

• Operantno pogojevanje

– Thorndike, Skinner, Konorski

– izzvano (odzivno) obnašanje

• npr. refleksi

– proženo (emitirano) obnašanje

• odvisno od posledic

Vrsta obnašanja in tip pogojevanja

Respondentno in operantno obnašanje

Ojačitev in ojačevanje

• Ojačitev

– posledica obnašanja, ki poveča verjetnost obnašanja

• ojačevalci (+; pozitivni in negativni - umik neugodnega), kaznovalci (-)

• Ojačevalna kontingenca

– predhodne, antecedentne okoliščine (diskriminativni dražljaji)

– odzivi, akcije

– ojačitev

Vrste in strategije ojačevanja

• Stalno ojačevanje

– odziv, nagrada

• Prekinjeno ojačevanje

– Ojačevanje v fiksnem razmerju

• 3x, 5x, 10x…

– Ojačevanje v fiksnem intervalu

• na 20, 30, 60 sekund…

– Ojačevanje v variabilnem intervalu

• Aplikacije v vzgoji in poklicnem nagrajevanju

– programirano učenje

Oblikovanje in vedenjska modifikacija

• Oblikovanje

– postopno približevanje (sukcesivna aproksimacija)

• Vedenjska modifikacija in terapija

– recipročna desenzitizacija

– asertivne tehnike

– averzivne tehnike

– tehnike samokontrole

– tehnike neojačevanja

Vedenjski nadzor in samonadzor

• Vedenje je determinirano

– pod kontrolo okolja

• zlasti socialnega

– onkraj svobode in dostojanstva

• ni svobode, a tudi ne odgovornosti in krivde

• polemika z Rogersom

• socialna utopija (Walden II)

• Samokontrola

– ojačevanje samega sebe (samoojačevanje)

• manipuliranje s spremenljivkami lastnega obnašanja

Besedno obnašanje

• Posebna oblika operantnega obnašanja

• Besedni operanti

– takti (pupa, lepa…)

– mandi (am-am, aja…)

– ehoični odgovori (mama, pa-pa…)

• Kritika Chomskega

– gramatična kompetenca

– vrojene strukture govora

– globinska in površinska struktura govora

Socialno kognitivni model: Rotter

• Interakcija posameznik - okolje

– posameznik je v interakciji s smiselnim okoljem (kot ima zanj pomen)

• Principi delovanja osebnosti

– osebnost je naučena

– motivacija je ciljno usmerjena

– ljudje so zmožni predvidevati

• Predikcija obnašanja

– vedenjski potencial

– ekspektanca (specifična, generalna)

– ojačevalna vrednost (valenca)

– psihološka situacija

• Mesto nadzora nad ojačevanjem

– smer ekspektance

– internalnost -eksternalnost

• Ocena modela

Socialno kognitivni model: Bandura

• Recipročni determinizem

– vloga okolja, obnašanja in kognicije

• Teorija socialnega učenja

• Observacijsko (modelno) učenje

– pozornost, spomin, obnašanje (vedenjska produkcija), motiviranost, akvizicija in performanca, vikariozno (nadomestno) ojačevanje

– vloga simbolov in predvidevanja

Socialno kognitivni model: Bandura

• Samorefleksija, samoučinkovitost

– izvori, izkušnje, mojstrstvo, vikarioznost, fiziološka in čustvena stanja, socialno prepričevanje, vplivi samoučinkovitosti in njena vloga

• Samoregulacija

– razhajanje med cilji in dosežki, motivacija, novo obnašanje

– vloga simbolov in predvidevanja

• Aplikacija: vzgoja in zdravje

• Ocena modela

Kognitivno - socialno učenjski model

• Kognitivno socialno učenje

– situacijska specifičnost, paradoks konsistentnosti, diskriminativnost, adaptivnost in samoregulativnost

• Enote osebnosti

– kontrukti in strategije

– subjektivni cilji in vrednote

– osebna stremljenja (Emmons), življenjske naloge (Cantor), potrebe (Murray)

• Ekspektance, kompetence, samoregulativni sistemi

– socialna inteligentnost

– če…potem

• Kognitivni prototipi

• Ocena modela

Interakcijski model

• Izvori obnašanja, osebnosti in medosebnih razlik

– situacija, oseba, interakcija

• Zgodnje pozicije

– oseba (goni, dispozicije, kognicije)

• psihoanaliza, teorija potez, humanistična, kognitivna psihologija)

– situacija (dražljaji, okolje)

• behaviorizem

– interakcija (Murray, Lewin)

Interakcijski model

• Situacionizem

– paradoks konsistentnost in osebnostni koeficient (bariera 0,30)

• Personalizem

– metodološke in konceptualne inovacije

• Interakcija

– Endler & Magnusson, Funder, Mischel & Toda, Mischel & Peake

• Ocena modela

Vedenjska modifikacija

• prve tehnike

• Skinner

• implozijska terapija

• modelna terapija

• zaprto pogojevanje (Wolpe)

– pogojevanje v domišljiji

– recipročna desenzitizacija

• le še korak do kognitivne terapije

Reference

• Musek, J. (2002). Zgodovina psihologije. Ljubljana, Filozofska fakultete UL.

• Pečjak, V. (1983). Nastajanje psihologije. Ljubljana, DDU Univerzum.

• T. Lamovec, J. Musek in V. Pečjak (ur.), Teorije osebnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba

• Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo. Ljubljana, Filozofska fakulteta UL.

Reference

• Mowrer, O. H. (1960). Learning theory and behavior. New York: Wiley.

• Murray, D. J. (1983). A history of western psychology. Englewood Cliffs, NJ: Prentice-Hall.

• Musek, J. (1975). Sociobehavioristični vidik osebnosti. V: T. Lamovec, J. Musek in V. Pečjak (ur.), Teorije osebnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba (str. 365-374).

• Wolpe, J. (1958). Psychotherapy by reciprocal inhibition. California: Stanford University Press.

• Watson, J. B. (1913). Psychology as the behaviorist views it. Psychological Review, 20, 158-177.

• Watson, J. B. (1925/1930). Behaviorism, New York: Norton.

• Skinner, B. F. (1953). Science and human behavior. New York: Macmillan.

• Skinner, B. F. (1957). Verbal behavior. New York: Appleton-Century-Crofts.

• Rotter J. B. (1954) Social Learning and Clinical Psychology. New York: Prentice-Hall.

• Mischel, W. (1968) Personality and Assessment. New York: Wiley.

• Dollard, J., & Miller, N. E. (1950). Personality and psychotherapy. New York: McGrawHill.

• Bandura, A. and Walters, R. H. (1963) Social Learning and Personality Development. New York: Holt, Rinehart, and Winston.

Reference na spletu

• http://elvers.stjoe.udayton.edu/history/history.htm (splošni vir o zgodovini psihologije, veliko imen)

• http://www.thoemmes.com/psych/contents.htm

• http://psy.ed.asu.edu/~classics/index.htm

• http://www.unbf.ca/psychology/likely/readings/index.htm

• http://psychclassics.yorku.ca/

• http://www.psych.yorku.ca/orgs/resource.htm

• http://www.ship.edu/~cgboeree/historyofpsych.html

• http://www.psych.yorku.ca/orgs/apa26/

• http://www.usca.sc.edu/psychology/histor~1.html

• http://www.unb.ca/psychology/likely/psyc4053.htm

• http://www.WPI.EDU/~histpsy/ (revija)

• http://www.geocities.com/Athens/Delphi/6061

• http://www.psych.yorku.ca/orgs/cheiron/

• http://www.epub.org.br/cm/n01/frenolog/frenologia.htm

• http://pages.britishlibrary.net/phrenology

• http://teach.psy.uga.edu/dept/student/parker/PsychWomen/wopsy.htm

• http://www1.netaxs.com:8080/people/aca3/LPM.HTM

• http://neft.homepage.dk/humpsych.htm

• http://www.uakron.edu/archival/psychology/
http://www.slu.edu/colleges/AS/PSY/510Guide.html