Zgodovina psihologije

prof. dr. Janek Musek

II. letnik psihologije

Zgodovina psihologije

Predavanje sklop 7:

Smeri in šole druge generacije

Zgodovina psihologije

    Uvod v zgodovino psihologije

    Predznanstvena in filozofska psihologija

    Izvori znanstvene psihologije

    Nastanek in prve smeri psihologije

    Smeri in šole druge generacije

    Sodobni trendi in usmeritve

    Psihologija v Sloveniji

Smeri in šole druge generacije

    Reakcije in novi pogledi

    Gestaltizem

    Psihoanaliza

    Behaviorizem

Behaviorizem

    Podlage in aspekti behaviorizma

    Klasični (S-R) behaviorizem

    Neobehaviorizem (S-O-R)

    Purpozivizem

    Radikalni behaviorizem

    Vedenjsko-socialno-kognitivna paradigma

 

 

Podlage in aspekti behaviorizma

      Filozofske podlage

    Pozitivizem in neopozitivizem

    Pragmatizem

    Fizikalizem

    Operacionalizem

      Aspekti

    mentalizem

    ontološki (metafizični) behaviorizem

    javno opazljivo je edino realno

    metodološki behaviorizem

    javno opazovanje kot metoda; z njo lahko preverjamo tudi latentne konstrukte

    logični behaviorizem

    iz mentalističnih konceptov mora logično slediti observabilno obnašanje

    filozofski behaviorizem

    mentalistični koncepti niso drugega kot dispozicije za observabilno obnašanje

      Delo Pavlova in Thorndika (konekcionistična teorija)

    pogojevanje

    poskusi in napake, zakon učinka

 

 

 

 

Klasični behaviorizem

     John B. Watson (1978-1958)

     Kritika mentalizma

    zavest ne more biti predmet znanstvenega proučevanja

    zavračanje introspekcije

    zahteva po objektivnem pristopu

     Pojem črne škatle

     Obnašanje kot predmet psihologije

    odnos med dražljaji in odzivi

     Ekstraspekcija kot metoda

    kot v naravoslovju



Razne druge kritike introspekcije

          By focusing upon itself, by its rendering the introspective state static, introspection falsifies its own subject matter. As explicitly stated by Kant and Comte, one cannot introspect the act of introspection.

          There is little agreement among introspectionists.

          Where agreement does occur, it can be attributed to the fact that introspectionists must be meticulously trained, and thereby have a bias built into their observations.

          A body of knowledge based on introspection cannot be inductive. No discovery is possible from those who are trained specifically on what to observe.

          Due to the extent of the pathology of mind, self-report is hardly to be trusted.

          Introspective knowledge cannot have the generality we expect of science. It must be restricted to the class of sophisticated, trained adult subjects.

          Much of behavior occurs without conscious correlates.

          Mind and consciousness are not coextensive.

          Introspection and consciousness cannot give an adequate explanation of memory.

          The arousal of a conscious image is not itself introspectible.

          The brain records unconsciously. Its response is a function of organic states which themselves are not introspectible.

          Emphasis on introspection minimizes attention given to physiological processes without which there would be no mental states.

 

Obetavnost zgodnjega behaviorizma

     Minimalni obseg temeljnih pojmov (parsimoničnost)

    dražljaj, odziv

     Vzročni odnos v sami enoti proučevanja

    S Þ R

Zgodnji behavioristični arzenal

     Opiranje na Pavlova in Thorndika

     Pogojevanje in učenje

    Enostavna oblika učenja

   Pojavijo se nove oblike obnašanje

     Absolutni environmentalizem - vse je naučeno

      "Dajte mi ducat zdravih otrok…in zagotavljam, da bom vsakega izbral po slučaju in ga izuril, da bo postal strokovnjak katrekoli stroke, ki jo lahko zanj določim - zdravnik, pravnik, umetnik, trgovec, ja, tudi berač in tat, ne glede na njegove talente, tendence, sposobnosti ter poklic in raso prednikov.". (Herganhahn, 1988)


Watsonovi zakoni

     zakon frekvence

   pomen ponavljanja

   "The more frequent a stimulus and response to occur in association with each other, the stronger that habit will become."

     zakon novosti (recentnosti)

   "The response that has most recently occurred after a particular stimulus is the response most likely to be associated with that stimulus."

 

Watsonove teorije

     Učenje emocij

   Mali Albert

     Teorija mišljenja

   Mišljenje kot implicitni (subvokalni) govor

Klasično (pavlovovsko) pogojevanje

       Potek poskusa

      BD sproži BO

      PD spremlja BD

      Dokler sam PD ne sproži PO

      Odziv je pogojen

       Ojačevanje

      BD nastopa kot ojačevalec PD

       Vrste ojačevanja

      Apetitivno (pozitivno)

      Averzivno (negativno)

 

Ugašanje, generalizacija, diskriminacija

       Dodatni fenomeni

      Ugašanje

      Spontano oživljanje

      Generalizacija

      Diskriminacija

       Odnos med PD in ojačenjem

      Običajno pogojevanje (takoj po)

      Odloženo pogojevanje

      Simultano pogojevanje

      Vzvratno pogojevanje

      Pogojevanje višjega reda

 

 

Neobehaviorizem, neoneobehaviorizem

     Neobehaviorizem, mediacijski behaviorizem

   S-O-R (Hull)

   organizem posreduje med S in R

   neobehaviorizem: vmesne spremenljivke

   brez teoretskega viška

   “zreli neobehaviorizem”: hipotetični konstrukti

   teoretski višek, več konceptualne svobode

   purpozivizem

     Asociativizem (Guthrie)

     Radikalni behaviorizem (Skinner)

     Socialni in kognitivni behaviorizem (Rotter, Bandura, Mischel)

 

Hull: hipotetično deduktivni model

     Clark Hull (1884-1952)

     Temeljni pojmi

    dražljaj, odziv

    pomembna vloga vmesnih spremenljivk

   gon (D), navada l(H), spodbuda (K)

   primarni in sekundarni (naučeni goni)

    odziv je zlasti funkcija D in H

     Razvoj modela

     Aksiomatski sistem teorije učenja

Hull: hipotetično deduktivni model

Vrste spremenljivk v Hullovem modelu

Tolman: purpozivizem

     Edwin C. Tolman (1886-1959)

    kognitivni, molarni, purpozivistični behaviorizem

     pomen kognitivnih vidikov

    ciljne predstave

    kognicija posreduje med dražljajem in odzivom

     molarni pogled na obnašanje

    obnašanje je ciljno usmerjeno

     latentno učenje

     vloga genetskih in interdindividualnih razlik pri učenju

 

Kognitivna podpora učenja

Guthrie: asociativizem

     Edwin Guthrie (sodobnik Thorndika in Watsona)

     Zavrnil tako klasično kot instrumentalno pogojevanje

     Stično pogojevanje

    ključni pomen asociacij po stiku

    dražljaji, ki spremljajo delovanje, bodo v bodoče sprožili to delovanje

    najbolj splošna in temeljna oblika učenja

Eksperiment Guthrieja in Hortona

Radikalni behaviorizem

     B. F. Skinner (1904-1990)

     vedenjska analiza

     ponovna zavrnitev vmesnih mehanizmov

   obnašanje naj se v celoti pojasnjuje z dražljaji

     Faktualizem, induktivizem, determinizem

 

Operantno pogojevanje in učenje

     Obnašanje je adaptivno in je funkcija

    genetske opreme, materialnega okolja, sociokulturnega okolja

     Operantno pogojevanje

    Thorndike, Skinner, Konorski

    izzvano (odzivno) obnašanje

   npr. refleksi

    proženo (emitirano) obnašanje

   odvisno od posledic

Vrsta obnašanja in tip pogojevanja

Respondentno in operantno obnašanje

Ojačitev in ojačevanje

     Ojačitev

    posledica obnašanja, ki poveča verjetnost obnašanja

   ojačevalci (+; pozitivni in negativni - umik neugodnega), kaznovalci (-)

     Ojačevalna kontingenca

    predhodne, antecedentne okoliščine (diskriminativni dražljaji)

    odzivi, akcije

    ojačitev

Vrste in strategije ojačevanja

     Stalno ojačevanje

    odziv, nagrada

     Prekinjeno ojačevanje

    Ojačevanje v fiksnem razmerju

   3x, 5x, 10x…

    Ojačevanje v fiksnem intervalu

   na 20, 30, 60 sekund…

    Ojačevanje v variabilnem intervalu

     Aplikacije v vzgoji in poklicnem nagrajevanju

    programirano učenje

 

Oblikovanje in vedenjska modifikacija

     Oblikovanje

    postopno približevanje (sukcesivna aproksimacija)

     Vedenjska modifikacija in terapija

    recipročna desenzitizacija

    asertivne tehnike

    averzivne tehnike

    tehnike samokontrole

    tehnike neojačevanja

 

Vedenjski nadzor in samonadzor

     Vedenje je determinirano

   pod kontrolo okolja

   zlasti socialnega

   onkraj svobode in dostojanstva

   ni svobode, a tudi ne odgovornosti in krivde

   polemika z Rogersom

   socialna utopija (Walden II)

     Samokontrola

   ojačevanje samega sebe (samoojačevanje)

   manipuliranje s spremenljivkami lastnega obnašanja

 

 

Besedno obnašanje

     Posebna oblika operantnega obnašanja

     Besedni operanti

    takti (pupa, lepa…)

    mandi (am-am, aja…)

    ehoični odgovori (mama, pa-pa…)

     Kritika Chomskega

    gramatična kompetenca

    vrojene strukture govora

    globinska in površinska struktura govora

 

Socialno kognitivni model: Rotter

     Interakcija posameznik - okolje

    posameznik je v interakciji s smiselnim okoljem (kot ima zanj pomen)

     Principi delovanja osebnosti

    osebnost je naučena

    motivacija je ciljno usmerjena

    ljudje so zmožni predvidevati

     Predikcija obnašanja

    vedenjski potencial

    ekspektanca (specifična, generalna)

    ojačevalna vrednost (valenca)

    psihološka situacija

     Mesto nadzora nad ojačevanjem

    smer ekspektance

    internalnost -eksternalnost

     Ocena modela

Socialno kognitivni model: Bandura

     Recipročni determinizem

    vloga okolja, obnašanja in kognicije

     Teorija socialnega učenja

     Observacijsko (modelno) učenje

    pozornost, spomin, obnašanje (vedenjska produkcija), motiviranost, akvizicija in performanca, vikariozno (nadomestno) ojačevanje

    vloga simbolov in predvidevanja

Socialno kognitivni model: Bandura

     Samorefleksija, samoučinkovitost

    izvori, izkušnje, mojstrstvo, vikarioznost, fiziološka in čustvena stanja, socialno prepričevanje, vplivi samoučinkovitosti in njena vloga

     Samoregulacija

    razhajanje med cilji in dosežki, motivacija, novo obnašanje

    vloga simbolov in predvidevanja

     Aplikacija: vzgoja in zdravje

     Ocena modela

Kognitivno - socialno učenjski model

     Kognitivno socialno učenje

    situacijska specifičnost, paradoks konsistentnosti, diskriminativnost, adaptivnost in samoregulativnost

     Enote osebnosti

    kontrukti in strategije

    subjektivni cilji in vrednote

    osebna stremljenja (Emmons), življenjske naloge (Cantor), potrebe (Murray)

     Ekspektance, kompetence, samoregulativni sistemi

    socialna inteligentnost

    če…potem

     Kognitivni prototipi

     Ocena modela

Interakcijski model

     Izvori obnašanja, osebnosti in medosebnih razlik

    situacija, oseba, interakcija

     Zgodnje pozicije

    oseba (goni, dispozicije, kognicije)

   psihoanaliza, teorija potez, humanistična, kognitivna psihologija)

    situacija (dražljaji, okolje)

   behaviorizem

    interakcija (Murray, Lewin)

Interakcijski model

     Situacionizem

    paradoks konsistentnost in osebnostni koeficient (bariera 0,30)

     Personalizem

    metodološke in konceptualne inovacije

     Interakcija

    Endler & Magnusson, Funder, Mischel & Toda, Mischel & Peake

     Ocena modela

Vedenjska modifikacija

     prve tehnike

     Skinner

     implozijska terapija

     modelna terapija

     zaprto pogojevanje (Wolpe)

    pogojevanje v domišljiji

    recipročna desenzitizacija

     le še korak do kognitivne terapije

 

 

Reference

     Musek, J. (2002). Zgodovina psihologije. Ljubljana, Filozofska fakultete UL.

     Pečjak, V. (1983). Nastajanje psihologije. Ljubljana, DDU Univerzum.

     T. Lamovec, J. Musek in V. Pečjak (ur.), Teorije osebnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba

     Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo. Ljubljana, Filozofska fakulteta UL.

 

 

 

 

Reference

      Mowrer, O. H. (1960). Learning theory and behavior. New York: Wiley.

      Murray, D. J. (1983). A history of western psychology. Englewood Cliffs, NJ: Prentice-Hall.

      Musek, J. (1975). Sociobehavioristični vidik osebnosti. V: T. Lamovec, J. Musek in V. Pečjak (ur.), Teorije osebnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba (str. 365-374).

      Wolpe, J. (1958). Psychotherapy by reciprocal inhibition. California: Stanford University Press.

      Watson, J. B. (1913). Psychology as the behaviorist views it. Psychological Review, 20, 158-177. 

      Watson, J. B. (1925/1930). Behaviorism, New York: Norton.

      Skinner, B. F. (1953). Science and human behavior. New York: Macmillan.

      Skinner, B. F. (1957). Verbal behavior. New York: Appleton-Century-Crofts.

      Rotter J. B. (1954) Social Learning and Clinical Psychology. New York: Prentice-Hall.

      Mischel, W. (1968) Personality and Assessment. New York: Wiley.

      Dollard, J., & Miller, N. E. (1950). Personality and psychotherapy. New York: McGrawHill.

      Bandura, A. and Walters, R. H. (1963) Social Learning and Personality Development. New York: Holt, Rinehart, and Winston.

 

 

Reference na spletu

      http://elvers.stjoe.udayton.edu/history/history.htm (splošni vir o zgodovini psihologije, veliko imen)

      http://www.thoemmes.com/psych/contents.htm

      http://psy.ed.asu.edu/~classics/index.htm

      http://www.unbf.ca/psychology/likely/readings/index.htm

      http://psychclassics.yorku.ca/

      http://www.psych.yorku.ca/orgs/resource.htm

      http://www.ship.edu/~cgboeree/historyofpsych.html

      http://www.psych.yorku.ca/orgs/apa26/

      http://www.usca.sc.edu/psychology/histor~1.html

      http://www.unb.ca/psychology/likely/psyc4053.htm

      http://www.WPI.EDU/~histpsy/ (revija)

      http://www.geocities.com/Athens/Delphi/6061

      http://www.psych.yorku.ca/orgs/cheiron/

      http://www.epub.org.br/cm/n01/frenolog/frenologia.htm

      http://pages.britishlibrary.net/phrenology

      http://teach.psy.uga.edu/dept/student/parker/PsychWomen/wopsy.htm

      http://www1.netaxs.com:8080/people/aca3/LPM.HTM

      http://neft.homepage.dk/humpsych.htm

      http://www.uakron.edu/archival/psychology/
http://www.slu.edu/colleges/AS/PSY/510Guide.html